33. pohod po poteh Slovenije

V mesecu oktobru smo člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo organizirali že 33, pohod po poteh vojne za Slovenijo. Poleg nas so se pohoda udeležili še naši veteranski prijatelji iz Litije, Logatca, Ribnice, Grosuplja, Kočevja, Vrhnike, Ljubljane in Moravč.

Zbrali smo se pri Jamarskem domu na Gorjuši, od koder smo se podali na pot dolgo deset kilometrov, za energijsko preskrbljenost, pa uporabili znamenite trojanske krofe.  Najprej smo se ustavili pri EKO sadovnjaku, ki je v lasti našega veterana Poldeta Miša, njegov tast Feri nam je predstavil nekaj sadjarskih dobrot, med drugim tudi sadjarski špricer, s katerim smo si nekako osvežili energijo.

Naslednji postanek je bil v Športnem parku Dob, kjer nas je pričakal Božo Cerar, nekdanji gospodar pri NK Dob in obenem skrbnik tajnega skladišča orožja v letu 1990-1991, ki se je nahajalo na podstrešju garderobe. Povedal nam je, da so v nočnem času pripeljano, orožje   skrili na podstrešju in ga založili z gradbenim materialom. In tako je k sreči ostalo vse do pozne pomladi, ko je bilo izvzeto in podeljeno enemu izmed vodov jurišnega odreda za obrambo naše samostojnosti.

Ob vračanju proti  našemu izhodišču smo prisluhnili še Marjanu Kodermanu, predsedniku čebelarskega društva Krtina-Dob, ki mam je pri njihovem čebelnjaku pod Močilnikom povedal nekaj besed o njihovem društvu in čebelarjenju. Izvedeli smo, kako pomembno delo z opraševanjem opravljajo čebele, kako matice skrbijo za zarod.

Zanimivo, da so tudi troti zelo dobri opraševalci in s tem izredno koristni za ohranjanje narave, ko bi le še vsi tisti troti, kot v pogovornem jeziku rečemo nekaterim pripadnikom človeške rase, bili vsaj toliko koristni, da ne bi povzročali dodatne škode, bi nam tudi bilo lepše na tem planetu.

Pohod smo zaključili na Jamarskem domu in ob malici strnili naše vtise in spomine na čas nastanka naše države, na katero smo nekateri še vedno ponosni, drugi pa nekoliko manj.

Janez Gregorič

Pripis k sliki; Na poti proti Jamarskemu domu