NOVICE IN DOGODKI

DOMŽALE
Izpostavljeno

Strokovna EKSKURZIJA -Kosovelov kras -ozvvs DomžaleSTROKOVNA EKSKURZIJA NA KOSOVELOV KRAS V soboto 23. maja 2026 smo se domžalski veterani podali na Kras. V Lokvi smo najprej obiskali Vojaški muzej Tabor, ki domuje v obrambnem stolpu iz 15. stoletja. Posebna zgodba tega izjemnega zasebnega muzeja je lastnik Srečko Rože, veteran vojne za Slovenijo, ki je živa enciklopedija. Iz njega veje neizmerna zbirateljska strast, saj se je že v otroštvu navdušil nad zgodbami svojega deda Viktorja, ki je bil preživeli pripadnik avstro-ogrske vojske iz prve svetovne vojne. S svojim zanosom je navdušil tudi nas, še posebej z ogledom domoljubnih fresk Toneta Kralja v lokalni cerkvi svetega Mihaela, ki so zbujale narodno zavest med Kraševci pred drugo svetovno vojno in jih nagovarjale k uporu proti italijanskemu zatiranju slovenskega naroda. Nismo se izognili degustaciji v kleti podjetja Vinakras, saj, če si na Krasu ne privoščiš kozarček terana in rezino na zraku zorjenega pršuta, zagotovo nisi bil tam in mi smo bili. Da je na Krasu krasno, nas je v Kosovelovi spominski sobi, prepričala Mateja Kralj, njena skrbnica in izjemna poznavalka opusa Srečka Kosovela, katerega poezija je večna in še danes aktualna. Iz Sežani smo se napotili v majhno vasico Žirje, kjer nas je nekdanji olimpijec v dresurnem jahanju, Alojz Lah, navdušil s prikazom določenih likov dresurnega jahanja. Svojo zlitost s sedlom in lipicancem, nam uprizorila tudi jahalka in ljubiteljica konj, Nastja. Prepričali smo se, da so lipicanci Krasu, ravno tako, kot kleni prebivalci tega s kamni in skalami posejane pokrajine izreden ponos. S svojim velikim vedenjem in poznavanjem, nas je o lipicancih razsvetlil naš član, dr. Franc Habe, kateremu je bila konjereja življenjsko poslanstvo, v času delovanja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. V vasici Žirje nas nam je svojo vztrajnost in preciznost pri izdelavi miniaturnih lesenih modelov prevoznih sredstev, predstavil pred četrt stoletja upokojeni strojevodja Janko Samsa. In če popotovanje po Krasu zaključiš na osmici, mi smo bili pri Kosminovih v Brju pri Komnu, si za zaključek dneva naredil vse, kar se je tistega dne še dalo storiti. J. Gregorič

VAČE
Izpostavljeno

Dan Veteranov 17. MAJ DAN VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Na GEOSS-u (geometrijskem središču Slovenije), smo tokrat slavili veterani vojne za Slovenijo. Praznik 17. maj, je izbran na podlagi zgodovinskih dejstev, saj je na ta dan leta 1990, prišlo do zavrnitve ukaza JLA o predaji orožja. Posledično je bila Teritorialna obramba le delno razorožena, saj je kar 16 takratnih občinskih štabov za TO zavrnilo predajo orožja. Orožje in opremo TO, katero ni bilo oddano, je bilo potrebno premakniti na varnejše lokacije in tako so nastala tajna skladišča MSNZ (manevrske strukture narodne zaščite). Niti eno teh tajnih skladišč ni bilo razkrito, saj so zanje skrbeli posamezniki, ki se jim je zaupalo in so s tem dejanjem izkazali neizmerno pripadnost slovenskemu narodu, ki se je v letu 1991 spremenil v nacijo. In tudi to orožje nam je pomagalo, da smo uspeli obraniti našo, komaj rojeno državo. JG

DOMŽALE
Izpostavljeno

POGOVOR OD UDBE DO SDV Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale je v Knjižnici Domžale v torek, 10. 03. 2026 pripravil pogovorni večer z naslovom OD UDBE DO SOVE. Gost večera je bil dr. Miha Brejc, pogovor pa je vodil Janez Gregorič, predsednik OZVVS Domžale. V pogovoru je dr. Miha Brejc osvetlil delovanje nekdanje tajne policije v Jugoslaviji ter predstavil ozadje nastajanja nove samostojne službe državne varnosti v Sloveniji. Spregovoril je tudi o njenem razvoju, ključnih izzivih in pomembnem vplivu na proces slovenske osamosvojitve. Prvi šef slovenske tajne službe oziroma Varnostno-informativne službe je bil dr. Miha Brejc. Tisti časi leta 1991so bili nenavadni in burni. Kot je dejal dr. Miha Brejc, je bila ena izmed ključnih nalog med osamosvajanjem Slovenije pridobivanje podatkov o nasprotniku. To pridobivanje informacij je bilo zelo zapleteno, saj so bile zvezna in republiška služba državne varnosti (SDV) ter vojaška kontraobveščevalna služba še malo pred osamosvojitvijo enotna institucija za obrambo pridobitev komunistične revolucije, ki je bila namenjena predvsem boju proti notranjemu in zunanjemu sovražniku. Zaradi tega takratni minister za notranje zadeve Igor Bavčar dotedanji SDV ni mogel zaupati, zato so jo preoblikovali. Del obveščevalnega in protiobveščevalnega dela SDV je prevzel varnostni organ v sekretariatu za obrambo, maja 1991 pa je bila ustanovljena Varnostno-informativna služba, njeno vodstvo je prevzel dr. Miha Brejc. Kot je v pogovoru dejal gost večera dr. Miha Brejc, sta njeni glavni nalogi bili varovanje in pridobivanje podatkov, na osnovi katerih je lahko republiško vodstvo sprejemalo strateške odločitve v zvezi z osamosvojitvijo države. S tem pridobivanjem podatkov so zelo pripomogli h kasnejšemu vodenju oboroženih spopadov ob osamosvojitvi. Tako je Varnostno-informativna služba imela pred začetkom konflikta več kot 200 obveščevalnih pozicij v Jugoslovanski armadi po vsej Sloveniji ter v Zagrebu in Beogradu pa tudi drugod. Med vojno so republiški koordinaciji posredovali nekaj tisoč operativno pomembnih sporočil. V pogovoru je tudi dejal, da so kmalu po osamosvojitvi spet stare strukture začele dvigati glave, bilo je čedalje več polen pod noge, zato se je odločil, da spet zaide v profesorske vode. Pogovor je nanesel tudi o močnem sodelovanju varnostnih služb iz tujine ob času slovenske osamosvojitve. V pogovoru je dr. Miha Brejc predstavil tudi knjige, ki jih je napisal. »Igralec ragbija, Pet vdov, Vmesni čas in Pod površjem.« V knjigah opisuje delovanje starih struktur, ki jih spretno vtke v zgodbe. Dr. Miha Brejc, upravni strokovnjak in politik, v letih 1990 - 1993 direktor Varnostno – informativne službe ministrstva za notranje zadeve, zatem minister za delo, podpredsednik Državnega zbora in poslanec Evropskega parlamenta, je tudi avtor vrste strokovnih del, zato v svojih literarnih delih s pridom uporabi zlasti svoje vedenje o tako imenovanih varnostnih službah, rezultat pa je v knjigah o naši preteklosti delovanja varnostnih služb iz prejšnje Jugoslavije in Slovenije ter delovanje starih struktur in njenih "skritih "grehih .